Slide

neandertalec ob ognju

Arheološki park Divje babe

Podoživite skrivnostno  obdobje neandertalca

Arheološki park Divje babe, ki leži v razgibani pokrajini Idrijsko-Cerkljanskega hribovja, je eno najpomembnejših najdišč stare kamene dobe na svetu. V strmem, skalnatem pobočju, ki se od Šebreljske planote spušča v dolino reke Idrijce, je skrita jama, v kateri so bile najdene kosti več kot 60 različnih živalskih vrst (med katerimi prevladuje jamski medved), kamena in koščena orodja ter ostanki kurišč ledenodobnega človeka. Divje babe I so jamsko najdišče iz obdobja srednjega (moustérien) in začetka mlajšega paleolitika (aurignacien). Mnogoplastno najdišče je časovno opredeljeno z različnimi radiometričnimi metodami datiranja. Raziskane plasti v najdišču so stare med 35.000 in 116.000 leti. Najmlajše doslej raziskane plasti s paleolitskimi najdbami so nastale v času zadnjih neandertalcev in prvih anatomsko modernih ljudi.

NEANDERTALČEVO GLASBILO

Obiščite zibelko glasbe in spoznajte prvo glasbilo na svetu

Najznamenitejša najdba arheoloških izkopavanj v Divjih babah I je iz leta 1995, ko je bilo med izkopavanji Ivana Turka in Janeza Dirjeca z Inštituta za arheologijo ZRC SAZU v moustérienski plasti odkrito najstarejše glasbilo na svetu, ki ga je, izhajajoč iz konteksta najdbe, stratigrafske lege in časovnega okvirja, lahko izdelal le neandertalec. Neobičajno glasbilo, ki ni niti piščal niti flavta, je bilo zacementirano v bližini ostankov 50 do 60 tisoč let starega ognjišča. Izdelano je iz leve stegnenice mladega jamskega medveda, v katero je neandertalec s kamenim in koščenim orodjem naredil štiri luknjice in rezilni rob na ustniku, kar skupaj s posebno tehniko igranja omogoča izvajanje še tako zapletene glasbe. Naravna oblikovanost izbrane leve stegnenice, njena velikost in umetna preoblikovanost je ergonomsko dovršena in prilagojena glasbeniku desničarju. Zato ne more biti naključna. Izjemna najdba iz Divjih bab I je vsaj 10.000 let starejša in bistveno zmoglivejša od vseh doslej znanih najstarejših paleolitskih piščali, ki so jih je iz ptičjih kosti v Evropi izdelali prvi anatomsko moderni prišleki. Zato ne moremo več govoriti o piščali, temveč o glasbilu posebnega tipa, ki je temeljito spremenilo poglede na neandertalca, izumrlega pred okoli 30.000 leti. Predstavlja temeljni dokaz, da je bil neandertalec tako kot mi popolnoma razvito duhovno bitje, zmožno tako prefinjenega umetniškega ustvarjanja kot je glasba.

piscaldivjebabe

VEČ KOT PALEOLITSKO NAJDIŠČE

Privoščite si razgiban potep po Šebreljski planoti

Arheološki park Divje Babe poleg paleolitskega najdišča ponuja tudi druge zanimivosti, ki kar vabijo k obisku. Na kraški planoti se nahaja vas Šebrelje za katero je značilna svojevrstna mikroklima , ki ugodno vpliva na počutje in zdravje ljudi . Posebna mikroklima ima velik pomen tudi pri zagotavljanju ustreznih pogojev za zorenje in sušenje kulinarične specialitete – šebreljskega želodca. Razgibanost pokrajine orisuje Kazarska grapa, zanimiva soteska, ki navdušuje z naravnimi lepotami, kot so naravni most, korita in brzice, smaragdni tolmuni in skladi lehnjaka. S svojo čistostjo in lepoto pozornost privablja tudi dolina reke Idrijce.

GRAD PRI REKI

NEME PRIČE RIMSKEGA OSVAJANJA IN GROBIŠČE

Na severnem robu arheološkega parka Divje Babe se nahaja arheološko najdišče Grad pri Reki od koder izvirajo številne arheološke najdbe iz mlajše železne in začetka rimske dobe. Odmaknjeni hriboviti deli Tolminskega in Cerkljanskega so bili priključeni k rimski državi v zadnjih desetletjih pr. n. št. Iz tega časa so predmeti, ki pričajo, da je rimska vojska oblegala oporišča staroselcev na Gradu pri Reki in Gradišču v Cerknem. Takratni prebivalci teh krajev so bili verjetno Karni, ki so sicer poseljevali širše severnojadransko zaledje s Krasom, Notranjsko ter Posočjem do sedanjega Kranja in jih je Oktavijan premagal v prvih dveh letih ilirskih vojn (35–34 pr. n. št.). Podobnost najdb na obeh najdiščih ne dopušča dvoma o tem, da sta bili obe obleganji del iste vojaške operacije. Bolje je raziskan Grad pri Reki, ki leži na grebenu, okoli katerega mora ozka dolina reke Idrijce narediti ovinek. Številne železne konice izstrelkov katapultov, kopij in različnih tipov puščic ter svinčeni izstrelki (želodi), ki so jih izstreljevali s pračami, pa tudi žebljički, s katerimi so bili okovani podplati obuval rimskih vojakov, in zaponke, s katerimi so spenjali plašče, so bili najdeni na širšem območju Gradu in v smeri proti Policam. Najdbe rimskega orožja in vojaške opreme so izjemno dragocene zaradi velike redkosti in izpovednosti, saj kažejo na rimsko vojaško obleganje in so bile najdene na mestu, kjer je spopad potekal. Na območju arheološkega parka Divje Babe ob cesti od Kazarske grape do odcepa ceste za Bukovo leži grobišče iz mlajše železne dobe. Tukaj so svoje umrle pokopavali v 1. st. pr. n. št. in v začetku rimske dobe. Najmlajši grobovi so iz časa, ko je vladal cesar Avgust (do 14 n. št.), v njih so pokopani potomci bojevnikov s katerimi so se Rimljani sredi 4. desetletja pr. n. št. spopadli na Gradu. Med najdbami iz grobov so sponke za oblačila, nakit, orožje (čelada, meči, sulične osti in deli ščitov) ter poljedelsko orodje in sekire.

ZNAMENITI PENTAGRAM

Odkrijte mističnost bližnjega okolja

Razširjeno območje parka vključuje znameniti pentagram o katerem piše Ivan Mohorič, ki ga med seboj tvorijo cerkve v neposredni bližini tega območja: cerkvica sv. Pavla na Straži, cerkev sv. Uršule v Jagrščah, cerkev sv. Jurija v Šebreljah, cerkev sv. Ivana na robu Šebreljske planote ter stična točka, ki jo sekajo smeri Jagršče – Bukovo in cerkev sv. Ivana s cerkvijo sv. Urha v Ravnah. Gotska cerkvica sv. Ivana stoji na kraju kjer naj bi nekoč bilo pogansko svetišče sonca. Kraj ponuja čudovito razgledno točko na okoliške hribe, posejane z vasmi ter na dolino reke Idrijce.

pentagramvelika

Pogoji

Prosimo, da vse individualne obiske in skupine, predvsem šolske, predhodno in pravočasno prijavite vsaj sedem dni pred želenim obiskom ter se z vodstvom pogovorite o težavnosti programa. Zaradi spusta in hoje po jami so obvezna udobna oblačila in športna obutev. Obiskovalcem, mlajšim od 14 let, je obisk dovoljen le v spremstvu staršev ali spremljevalcev!

Kontakt

LTO Laufar Cerkno
Močnikova ul. 2
SI-5282 Cerkno
T: +386 (0)5 373 46 45
MOB: +386 (0)51 378 415 
info@turizem-cerkno.si
www.turizem-cerkno.si