VEČ KOT PALEOLITSKO NAJDIŠČE
PRIVOŠČITE SI RAZGIBAN POTEP PO ŠEBRELJSKI PLANOTI
Šebreljska planota se razteza po dolžini v smeri sever – jug, približno 6,5 km, po širini v smeri vzhod – zahod pa na približno 2 km. Nadmorska višina planote je od 260 na severni strani ob reki Idrijci, pa do 1079 m visokega Vrhovca na južni strani. Gosto naseljen je osrednji del planote, kjer leži vas Šebrelje s štirimi zaselki: Dolenjo, Srednjo in Gorenjo vasjo in Kurjim vrhom.
Najvišje ležeč je Šebreljski vrh z najvišje ležečo domačijo pri Lokvarju.
Šebrelje povezuje z dolino Idrijce dokaj strma, vendar lepo urejena asfaltirana cesta, ki omogoča avtobusni prevoz. Primerna je tudi za kolesarske ture. Dalje vodi cestna povezava preko Šebreljskega vrha proti Idrijskim Krnicam in dalje proti Spodnji Idriji ali pa proti Oblakovemu vrhu, Trebuši, Vojskemu ali Kanomlji in dalje proti Spodnji Idriji.
Po nekaterih virih o cerkvenoupravni ureditvi v teh krajih naj bi nastanek vasi Šebrelje segal vsaj v 11. stoletje. Ljudje so se skozi vso zgodovino ukvarjali s poljedelstvom in živinorejo, že v času Avstro – ogrske pa tudi s sezonskim delom, kar je nekoliko olajšalo skromno življenje na skopi zemlji.
Danes šteje naselje preko 300 prebivalcev, največje število pa je bilo leta 1860, 900 ljudi. Danes kraju režejo kruh predvsem tovarne v Cerknem, Spodnji Idriji in Idriji.
Znanje so si šebreljski otroci nabirali že v drugi polovici 19.s toletja v župnijski šoli, ki se je leta 1913 preselila v novozgrajeno šolsko poslopje, ki še danes služi svojemu namenu skoraj nespremenjeno.
V bližini šolskega poslopja je postavljen spomenik žrtvam in padlim v 2. svetovni vojni.
V Gorenji vasi stoji župnijska cerkev, zgrajena leta 1767 ter posvečena mučencu svetemu Juriju leta 1777. Na vaškem pokopališču ob cerkvi stoji spomenik padlim v 1. svetovni vojni, postavljen leta 1922.
Na strmem pobočju pod cerkvico svetega Ivana, se nahaja arheološko najdišče Divje babe, ki s svojimi izkopaninami priča o poseljenosti teh krajev že pred davnimi 45.000 ali več leti.
ENERGIJSKE TOČKE
NAJMOČNEJŠA SLOVENSKA ENERGIJSKA TOČKA
Cerkev Sv. Ivána v Šebreljah je postavljena na mesto z izredno močno naravno energijo in velja za najmočnejšo slovensko energijsko točko. Na tem mestu je bilo prej svetišče sončnemu božanstvu. V okolici cerkve so s prodniki označene energijske točke. Levo od vasi je naravna skala – Polževa luknja, ki se s skalo nad njo povezuje v Tročan. Nahaja se na konici znamenitega Pentagrama, ki ga poleg cerkve sv. Ivána sestavljajo še cerkev sv. Jurija v srednji vasi Šebrelj, cerkev sv. Uršule v Jagrščah, cerkev sv. Pavla na Želinu ter kot 553 na Roglci.
V obdobju zadnjih 45.000 let je bil ta kraj stičišče mnogih kultur. Tudi oblike svetišč so se s tem spreminjale. Na mestu sedanje cerkve Janeza Krstnika so se ljudje zaradi izredno močnih energij vedno prijetno počutili, se zdravili in tu so tudi iskali stik z božanstvi ali bogom. Mesta, kjer je pri tej cerkvi koncentrirana prisotnost naravnih energij, so treh vrst. Občutimo jih glede na delovanje na energijske čakre našega telesa.
Na sliki cerkev sv. Ivána v Šebreljah kot je videti iz Polic.
DOMAČE & OKUSNO
ŠEBRELJSKI ŽELODEC
V preteklosti naj bi s to vrhunsko kulinarično kreacijo zalagali gurmane na Tržaškem in Goriškem, danes pa je šebreljski želodec obvezna »postaja« vsakega, ki da kaj na uživanje svojih brbončic.
Ustni viri pravijo, da izdelovanje tega izdelka sega več kot 200 let nazaj, ko so z njim zalagali gurmane na Goriškem in Tržaškem.
Danes je šebreljski želodec prepoznaven po svoji specifični ovalni obliki ter senzoričnih in gastronomskih lastnostih. Že leta sodi med zaščitene slovenske proizvode z geografsko označbo, pečat pa mu je priznala tudi evropska komisija.
Njegova posebnost je v sestavi kakovostnega svinjskega mesa, majhnega deleža slanine in začimb, svoje pa dodajo tudi tukajšnji posebni podnebni pogoji za sušenje in zorenje.
