NASELJE REKA
KRAJ OB REKI IDRIJCI
Reka je kajpak vas ob reki. Prav Idrijca je tista, ki v kraj privablja obiskovalce, naj bodo to ribiči ali kopalci, ki si v poletnih mesecih želijo ohladitve in sprostitve. Arheološko najdišče Divje babe v prepadnih strminah nad vasjo dokazuje, da je bilo v teh krajih življenje že v pradavnini. In ne samo to, tudi glasba! Neandertalčeva piščal je sloves bližnje okolice ponesla daleč po svetu. V vasi deluje turistično društvo Reka in njegovi člani s svojimi raznovrstnimi aktivnostmi skrbijo za to, da bi kraj spoznalo čim več ljudi. Najpomembnejši turistični dogodek v vasi je prav gotovo sklop prireditev Glas piščali. Ker kraj leži ob glavni prometnici skozi našo občino, je za popotnike in druge obiskovalce dobrodošlo dejstvo, da v vasi delujeta dve okrepčevalnici. Pred nedavnimi so se zaključila obnovitvena dela na Keltiki in ob tem sta bila urejena dva dovoza v vas ter novo avtobusno postajališče. V kraju ima svoj sedež družinsko lesno obrtno podjetje Masiva d. o. o. družine Makuc. Znamenitost vasi je cerkvica sv. Kancijana. Pred stoletjem, ko se je svet znašel v vrtincu 1. svetovne vojne, pa je na Reki delovala vojaška bolnišnica (lazaret), o kateri danes ni več sledu, ohranjene pa so dokumentarne fotografije.
CERKEV SV. KANCIJANA
V DOKUMENTIH ČEDADSKEGA ARHIVA ŽE OD LETA 1596
Podružna cerkev sv. Kancijana stoji na strmem pobočju nad vasjo, omenja se že v vizitacijskem zapisniku iz leta 1595. V letih 1880-1903 so ji priznali zakristijo. Imela je dva zvonova, menda kupljena v Novi Oselici, večjega so morali oddati pred prvo svetovno vojno. Zasnova je poznogotska, v prezbiteriju ima tri zazidana goska šiljasta okna . Barokizirana je bila verjetno v 18. stoletju. Južno steno na zunanji strani krasi freska iz 16. stol, ki predstavlja sv. Krištofa, ki na rami nese Kristusa čez vodo. Po ustnem izročilu Reka Idrijca ni nikoli nesla utopljencev naprej od Reke, ker jih je čuval sv. Krištof.
GRAD PRI REKI
NEME PRIČE RIMSKEGA OSVAJANJA IN GROBIŠČE
Na severnem robu arheološkega parka Divje Babe se nahaja arheološko najdišče Grad pri Reki od koder izvirajo številne arheološke najdbe iz mlajše železne in začetka rimske dobe. Odmaknjeni hriboviti deli Tolminskega in Cerkljanskega so bili priključeni k rimski državi v zadnjih desetletjih pr. n. št. Iz tega časa so predmeti, ki pričajo, da je rimska vojska oblegala oporišča staroselcev na Gradu pri Reki in Gradišču v Cerknem. Takratni prebivalci teh krajev so bili verjetno Karni, ki so sicer poseljevali širše severnojadransko zaledje s Krasom, Notranjsko ter Posočjem do sedanjega Kranja in jih je Oktavijan premagal v prvih dveh letih ilirskih vojn (35–34 pr. n. št.). Podobnost najdb na obeh najdiščih ne dopušča dvoma o tem, da sta bili obe obleganji del iste vojaške operacije. Bolje je raziskan Grad pri Reki, ki leži na grebenu, okoli katerega mora ozka dolina reke Idrijce narediti ovinek.
Rdeča točka nad Reko (na sliki desno zgoraj) označuje Arheološko najdišče Divje babe.
Številne železne konice izstrelkov katapultov, kopij in različnih tipov puščic ter svinčeni izstrelki (želodi), ki so jih izstreljevali s pračami, pa tudi žebljički, s katerimi so bili okovani podplati obuval rimskih vojakov, in zaponke, s katerimi so spenjali plašče, so bili najdeni na širšem območju Gradu in v smeri proti Policam. Najdbe rimskega orožja in vojaške opreme so izjemno dragocene zaradi velike redkosti in izpovednosti, saj kažejo na rimsko vojaško obleganje in so bile najdene na mestu, kjer je spopad potekal. Na območju arheološkega parka Divje Babe ob cesti od Kazarske grape do odcepa ceste za Bukovo leži grobišče iz mlajše železne dobe. Tukaj so svoje umrle pokopavali v 1. st. pr. n. št. in v začetku rimske dobe. Najmlajši grobovi so iz časa, ko je vladal cesar Avgust (do 14 n. št.), v njih so pokopani potomci bojevnikov s katerimi so se Rimljani sredi 4. desetletja pr. n. št. spopadli na Gradu. Med najdbami iz grobov so sponke za oblačila, nakit, orožje (čelada, meči, sulične osti in deli ščitov) ter poljedelsko orodje in sekire.
